domov video foto kdo sem linki razno english


slike moškonov
z Brežiskega gradu


Johann Jacob Moscon (1621)


Hans Bapist Moscon (1646)


Jobst Josef Moscon Freyher (1673)


Johann Bapist Moscon (1674)

 

Klevevž
Grad Klevevž nekoč in danes.
valvasor (večja slika)
razglednica 1, 2, 3


Cerkev blizu Klevevža,
v kateri je pokopan vitez Jurij Moscon.

rodovnik
Rodovnik Moškonov
za stoletje in pol nazaj.


Jožef Tominc (1790 - 1866)
Rodbina Mosconovih, 1829

olje / platno, 110 x 162 cm


http://www.posta.si

 


Potomci Naceta Moškona


Izbor najlepših
gradov na Slovenskem

 

Moškoni (Moscon, Moscone, Mosconi)

Družina Mosconi izhaja iz severne Italije iz province Bergamo. Ustanovitelj naj bi bil Andrea de Fogaroli z nadimkom "il Moscone" rojen leta 1372. Od kje Moškoni ? Že najmanj štiristo let so tudi v Sloveniji. Živeli so predvsem na gradovih v Posavju in na jugo-vzhodnem delu Dolenjske: Šrajbarski turn (1581 - 1653), Sevnica (1595 - 1722), Pišece (1595 - 1940), Ortnek (1589 - 1646), Klevevž (1622- 1635), Mokrice (1637-16?), Rajhenburg (1639-1696), Rocen (1650 - 1671) in še kje. Na desni so štiri najbolj znane slike iz baročne dvorane v Brežiškem gradu (sicer so bili lastniki Pišec), v katerem je še okrog deset portretov Mosconov. Med znanimi slikami Mosconov je tudi slika Jožefa Tominca iz leta 1829, po kateri so pri pošti Slovenije leta 1996 izdelal znamko. Sliko Johanna Jacoba Moscona pa so uporabili na penečem vinu Krške kleti.

Moscon, plemiška rodbina, ki se nahaja na Štajerskem ob koncu 16. stol. V začetku 17. stol. so kupili od salzburških škofov grad Pišece. 1661 so se spuntali podložni kmetje, ubili graščaka in njegovo ženo ter požgali veliki grajski stolp. 1753 je ustan. Ivan Jakob fideikomis, ki je obsegal grad in posestvo Pišece. — Izmed članov te rodbine je omeniti Antona Alberta (v Gradcu r. 18. marca 1782 in u. 16. jan. 1822), ki je bil znan pomolog; nasadil je v Gradcu veliko drevesnico z drevesno šolo, pozneje tudi v Pišecah, kjer je ustanovil v gradu šolo in sam plačeval učitelja. Zadnji moški potomec M.-ovega rodu je bil Alfred (r. 30. apr. 1839 v Trstu, u. 15. jan. 1927 v Pišecah), politik, dež. poslanec štajerski od 1878 in drž.-zborski 1885–1907. Govoril je v obeh zbornicah in se trudil pred vsem za gospodarske potrebe brežiškega okraja, zlasti od 1881 za obnovo vinogradov, ki jih je uničila trtna uš, in za cestne ter regulacijske zadeve. Bil je več let župan v Pišecah in pridobil kot načelnik okr. zastopa v brežiškem okraju več novih cest. 1864 je daroval SM dva zvezka Kastelčevega rokopisnega prevoda biblije iz l. 1680. — Prim.: Wurzbach XIX, 129–30; LMS 1867, 9; Kolmer IV, 171; SGp 1927, št. 4; Marburger Zg 1927, št. 18; Tageslpost 19. in 30. jan. 1927. Pir.

Pirjevec Avgust, vir: (http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:1749/VIEW/)

Posebno pozornost pritegnejo tudi oblike zapisov plemiških priimkov. Vpisovalci v matične knjige so jih namreč zapisovali na skorajda vse mogoče načine, nemalokrat tudi skrajno popačeno. To ni bilo odvisno od dejstva, ali je bil nek plemič domačin ali iz oddaljenejših krajev, pač pa v prvi vrsti od pismenosti vpisovalcev. Celo isti priimek so posamezni cerkveni dostojanstveniki zapisovali na različne načine. V raznovrstnosti oblik zapisa prednjačita priimka Gaisruck in Moscon. Čeprav vsebuje slednji samo šest črk, ga je vpisovalcem uspelo zapisati kar v 26 različnih oblikah, in sicer kot Maschcon, Maschkon, Maschon, Masckon, Mascon, Mashcon, Mashkon, Maskon, Mazkon, Mokon, Moschkon, Moschon, Mosckon, Moscon, Moshcon, Moskon,
Mozkon, Muschkhon, Muschon, Musckhon, Muscon, Mushcon, Mushkon, Muskhon, Muskon, Muskoner.

Gradovi na katerih so živeli Mosconi

Šrajbarski turn (Leskovec, Krško)
Janez Krstnik Valvasor, ki s svojo ženo Emerenciano ni imel otrok, je v svoji oporoki 3. avgusta 1581 zapustil gospostvo trem nečakom: Petru, Mihaelu in Marku baronom Mosconom, le-ti so bili sinovi Franca Moscona in Valvasorjeve sestre Elizabete in se omenjajo še leta 1608. Gospostvo je ostalo v lasti Mosconov do leta 1653, ko je Janez Krstnik baron Moscon 20. januarja prodal Volfu Engelbertu grofu Auerspergu.

Sevnica
Leta 1595 je solnograški nadškof Wolf Ditrich, kljub nasprotovanju rimskega papeža Klementa VIII. prodal Sevnico, Pišece in Raštanj pri Rajhenburgu S. Inozencu v. Mosconu, plemenitašu z Thurne in Krškega. Ko je postal nadškof v Selzburgu Paris v. Lodron l.1690, je ta iztrgal del posestev nazaj, vendar jih l. 1637 Mosconi spet dobe. Inozenc Mosconi je pokopan v grajski kapeli. Leta 1675 je bila lastnica grofica Ana Elizabeta Auersperg,roj. Moscon. Od Mosconov so grad kupili grofje Draškoviči (1722).

Pišece
Leta 1590 ga je posedoval Hans Khiessl, leta 1595 pa ga je skupaj s Sevnico in Reštanjem kupil za 33000 goldinarjev Inocenc pl. Moscon. Nakup je sprožil dolgotrajne pravde, vendar je bil spor leta 1637 odločen v korist Mosconov.  Rodbina Moscon je imela grad v lasti vse do konca druge svetovne vojne. Zadnji lastnik Alfred Moscon je bil pred drugo svetovno vojno slovenski politik in poslanec.

Ortnek (Ribnica)
Leta 1589 so Ortnek kupili pl. Mosconi, sredi 17. stol. je bil grad štiri leta last stiškega samostana, nato so ga leta 1650 kupili Lichtenbergi.

Klevevž (Šmarjeta)
Klevevško gospostvo je leta 1622 kupil Jurij pl. Moscon iz Šrajbarskega turna pri Krškem. S tem je prenehala večstoletna zveza freisinške škofije s klevevškim ozemljem. Moscon si je v cerkvi uredil tudi grobnico, v kateri je bil leta 1628 pokopan. Toda kot sem že omenila, je današnja, Mosconova cerkev nasledila neko starejšo prednico, katere ostanke lahko slutimo v spodnjem, kvadratnem delu mogočnega zvonika. 

Njegovi lastniki so tudi skrbeli za cerkveno opremo in se pri tem izkazali za zelo širokogrudne. Tako je Lukrecija Moscon za cerkev nakupila vrsto srebrnih posod. Med njimi so bili tudi pladenj, v katerega je bil vrezan načrt cerkve, dva srebrna in pozlačena keliha in več mašnih plaščev, vezenih z zlatom. Ivan Jurij pl. Pallenburg, nečak Lukrecije Moscon, ki ga je ta postavila za svojega dediča, je cerkvi odvzel srebrn pokal, da bo dal iz njega narediti kelih, vendar tega do leta 1635 še ni storil.

»Blagim manom presvetlega gospoda Jurija Moškona, barona na Šrajbarskem turnu, v Višnji Gori in Planini, gospoda kostanjeviškega in klevevškega, kranjskega glavarja, svojega dragega brata, žalujoč postavil Vid Moškon, baron na Šrajbarskem turnu, v letu Kristusovem 1628, na dan sv. Jurija.«

Rajhenburg (Brestanica)
V času od 1639-1696 se kot lastnika gradu omenjata Veit Jakob pl. Moscon in Leopold pl. Curti.

Rocen (Tacen)
Marija Sidona se je poročila z Janezom Krstnikom baronom Mosconom, ki je z ženitvijo postal lastnik gospostva. Marija Sidona baronica Moscon je
18. maja 1656 gospostvo prodala Adamu Khniffezu. Kasneje
je lastnik postal zopet Janez Krstnik baron Moscon, in sicer do
leta 1671.

Mokrice
Jošt Jožef baron Moscon je na Mokricah gospodoval v drugi polovici 17. stoletja. Mosconi so bili v tistem času ena izmed premožnejših kranjsko- štajerskih plemiških rodbin, katerih uveljavitev in družbeni vzpon je omogočila bogata dediščina po njihovem sorodniku Janezu Krstniku Valvasorju leta 1581.
Marta se je leta 1602 (v to leto datira njeno poročno pismo) poročila z Janezom Krstnikom baronom Mosconom. Do sedaj je veljalo, da je bila Marta prva žena Janeza Krstnika barona Moscona (druga žena naj bi bila Ana Marija baronica Khisl), v tem zakonu pa naj bi se rodil tudi Jošt Jožef. Toda dejstva govorijo drugače. Glede na to, da je Marta baronica Gregorijanec postala baronica Moscon leta 1602, je morala biti druga in ne prva žena Janeza Krstnika. Ana Marija baronica Khisl je umrla pred tem letom, saj se njen oče Jurij baron Khisl ob svoji smrti leta 1605 omenja kot zadnji iz svoje družine (Barbara ŽABOTA, »Rodbina Khisl – novoveška zgodba o uspehu«, Kronika 51, 2003., 19). Drugi dokaz, ki spodbija dosedanje navedbe, pa najdemo v oporoki Ane Elizabete grofice Auersperg, rojene baronice Moscon, ki je bila edina hči Jošta Jožefa barona Moscona. V oporoki Ana Elizabeta namreč pravi, da so njeni otroci upravičeni do dediščine njene babice Ane Marije grofice (pravilno baronice) Khisl (AS 308, Zbirka testamentov, II/A, št. 12). Iz vsega povedanega torej sledi naslednje: Janez Krstnik baron Moscon je imel v prvem zakonu za ženo Ano Marijo baronico Khisl, ki mu je rodila Jošta Jožefa in umrla pred letom 1602 (le tako jo Ana Elizabeta grofica Auersperg upravičeno imenuje babica). Janez Krstnik se je po smrti prve žene poročil še v drugo – z Marto baronico Gregorijanec. Martina sestra, Ana Marija, pa je bila prvič poročena s Petrom grofom Erdödyjem, drugič pa z Janezom Marschnikom oziroma Marčnikom. Ana Marija Marčnik, od katere so Mokrice prešle na Jošta Jožefa barona Moscona, je bila pravzaprav njegova teta, četudi ne prava, biološka, Marta pa je bila njegova mačeha. Marta in Ana Marija sta bili kot edini hčerki svojega očeta Nikolaja edini dedinji in kasneje lastnici Mokric. Ana Marija jih je (morda za poplačilo dolga) predala svojemu nečaku Joštu Jožefu, kar je potrdil tudi cesar Ferdinand III. 6. avgusta 1650.